Milena Sušnik Falle, 8 września 2013
Ko bi znala prezreti,
tisto, kar ne znam…
na golih zidovih tišine
nanizano fresko
barvitih nians
minevanja,
vzgib dvignjenih vek
zatekle preteklosti,
poraslo samoto najlepšega,
ki jemlje dih in razum –
svoj dir splašene negotovosti,
bi ukrotila.
Ko bi znala prezreti,
tisto, kar ne znam…
skrajne robove svojih poti
zglajene v razpršene daljave,
šablonsko železno obleko
na plečih neizprosnih pasti –
obelodaniti boj srca,
da glas vesti,
ne bil bi neizprosen
posek času,
kot sekira stari jablani,
ki ne bo več rodila.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Milena Sušnik Falle, 4 września 2013
Skozi stoletja
čas se levi,
neviden kot glasba,
sanjavo begoten
od življenja do smrti,
nestanovitno končen
v neskončnosti;
razklan kot drevo po neurju,
škrlaten plen v šapah pozabe –
včasih steklena kocka raja,
ki se v hipu stre.
Po neizmerljivi sledi,
ki zdi se kratka,
drsi doba v dobo;
potne srage usode
polzijo v naše svetove,
skozi majave pregrade
koščkov davnih dejanj,
v zalive svilnate vere,
da pričakovanja ne bi potonila –
kajti čas je val,
ki pride in gre…
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži
Milena Sušnik Falle, 19 lipca 2013
Jutri.
Kdo razočaran
ne čaka na jutri,
da se odlušči molk
iz potemnelih sten sočutja
med lok cvetoče nade.
Jutri.
Kdo napuščen
ne čaka na jutri,
da utre novo pot
med nedotaknjen obok zelenja
nezaznavnih senc.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 13 lipca 2013
To jutro
odsevajo v meni,
kakor v rosni travi,
prozorni kristali neke čutnosti.
Dan bo zanesljivo dolg.
Svetloba ni barve
tvojih oči,
zbledela bo
za vrati noči.
V tem jutru
potujem
nasproti mrakobnim potezam
večera.
Dan bo zanesljivo dolg.
Na grudih jutra
poseda zaslepljenost časa,
negotovost kljuva,
pričakujočo puščobo dneva.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 13 lipca 2013
Pozno je.
Kar je ostalo
od enoličnega večera
niha
v noč –
otožno
krute
so stvari
ob meni.
Polnočnost
se ziba v tišini –
turobno nebo
neslišno odpečava
drobne kaplje
dežja.
Bedim.
V krču noči
med vrelci stiske
po tirnicah bolečine
proti vstajenju
deževnega jutra
drsim.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 6 lipca 2013
Sanjala sem
o obmorskem mestu,
nenaseljenih
patricijskih hiš.
…o razpadajočih zidovih,
zaprtih oknih,
razmajanih polknih
globokih rež.
…o opuščenih
ribiških barkah,
naloženih z ostanki
razpadajočih ribiških mrež.
Sanjala sem
o sivih skalah pod pečinami,
o krikih samotnih galebov
počivajočih na njih.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 6 lipca 2013
Toplina
svojih misli sem,
ki se počasi
ohlaja.
Ozri se
preko ramen
slučajnosti,
pohiti
v naslednji
trenutek,
sicer
bom odtekla
skozi tebe
iz rdečih
v modrikaste
kolobarje,
kajti
to je ljubezen
na prvi pogled.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 6 lipca 2013
Spuščene oči noči
ustavijo
vreteno življenja –
drug za drugim
zaspimo
v nezaveden čas.
Pozni mesec
lije svojo luč,
sence prerasle trave
zakrijejo vsakdanje poti,
pajčevina spokoja
preprede spečo vas.
V svetlem jutru
izvotlenem kakor kupa,
razsvit zbujenja vzdrami gluhi glas –
po starem izdolbe
na obrazih
čustven izraz.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
(pesniška zbirka Prozorni kristali jutra)
Milena Sušnik Falle, 11 maja 2013
Na pomlad
čakam,
da pride mimo
izza potopljenih let,
nekdo, ki več ga ni;
na praznik
brstečih tulipanov,
ko v duši otipam
zavetje tistih čutnih rok,
žarečih v mehkobi dotika,
nepreklicno samo mojih;
nedeljiv simbol sreče,
kot v venček povezana
bela omela,
viseča na vratih
vsakoletnega
božičnega večera.
Čakam – skrivoma,
da pride mimo
nekdo, ki več ga ni,
z mehkimi stopinjami
po stezi znani,
kot da se bojim,
da prazen dan
ne bi zaslužil
polnega jutra;
v pričakovanju
sem kot deroča reka,
ki človeka nosi,
spodkopava tla,
neizprosno pogubljivo,
sončnost pomladne slike
slikovitih iluzij,
upanje dohiteva.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
pesniška zbirka Tempus fugit – Čas beži
Milena Sušnik Falle, 7 maja 2013
Tvegamo –
gotovo za negotovo,
lepimo koščke priseg
v mozaik odrešenja,
razmetavamo besede,
ki sladkobno
silijo v razum,
v preganjanju konca k začetku,
da bi hrepenenju ustvarili
lahkotna krila.
Tvegamo –
govorico nemoči
dokončanih zgodb,
ljubezni mečemo v ogenj
senčnega spomina,
z izgubljenim
grejemo samoto,
poravnavamo pozabo,
da nas ne bi silno
spremenila.
Tvegamo -
iskanje doline sonca,
brez stez, cest,
ki bi v svet vodila -
oviti v pregrinjalo vere,
za trhlimi stebri nečutnosti
skrivamo pravi obraz;
besede ne celijo ran,
zapahi svojih zmot
so nam jih oddaljila.
Milena Sušnik Falle - Slovenija
Regulamin | Polityka prywatności
Copyright © 2010 truml.com, korzystanie z serwisu oznacza akceptację regulaminu.
Poezja
Proza
Fotografia
Grafika
Wideo wiersz
Pocztówka
Dziennik
Książki
Handmade
